Veliki briljantni valček (Matura 2024), Drago Jančar

Opis

Simon Veber je prisilno hospitaliziran v zavod z imenom Svoboda osvobaja, psihiatrično ustanovo zaprtega tipa, iz katerega ni vrnitve. V njej »zdravijo« družbi škodljive, neprilagojene osebe. Dogajanje je omejeno na čas od ponedeljka do ponedeljka. Zavod po imenu spominja na izraz iz druge svetovne vojne, ki je bil napisan v nemških koncentracijskih taboriščih – Delo osvobaja (Arbeit macht frei). V zavodu hranijo Simonovo raziskovalno delo ter poročilo o njegovih izjavah, v katerih simpatizira z osrednjim likom svojih raziskav, poljskim vstajnikom Drohojowskim. Odčarani svet akcije, upora Ker je tudi njegova žena Klara prepričana, da njen mož potrebuje terapijo, posredno dovoli poseg, ki Simona usodno zaznamuje. Ko mu amputirajo zdravo nogo, Simon spregovori po poljsko in postane Drohojowski … Seweryn Drohojowski, v katerega se v drami prelevi Simon Veber, naj bi bil poljski oficir v Napoleonovi armadi. Novembra 1830 se je udeležil varšavske vstaje proti Rusiji, leta 1833 je emigriral. Pot ga je vodila tudi preko slovenskega ozemlja. Pričevanje o njem je ohranjeno v korespondenci Poljaka Emila Korytka. Med potjo naj bi si dvakrat zlomil nogo, v njej naj bi se mu zaredili črvi, ker se ni nihče od mimoidočih zmenil zanj, ko je ležal v jarku. V nobenem dokumentu pa naj ne bi bilo dokaza, da so Drohojowskemu to nogo tudi odrezali Chopinov valček kot metafora za svobodo V zavod kmalu pride tudi novinec, ki trdi, da je sam Chopin, sede za klavir in odigra najboljšo izvedbo Briljantnega valčka … Naslov Veliki briljantni valček je aluzija na skladbo Frederica Chopina z naslovom Grande valse brillante v Es-duru. Chopinov valček je v drami prisoten kot metafora za odsotno, za »drugačno«, za željo, svobodo ter tudi za izgubljeno identiteto. Posameznikova svoboda kot osrednja tema drame Temeljna ideja drame je posameznikova svoboda, ki bi človeku omogočala odločanje o lastni usodi in uravnavanje svojega početja z vso odgovornostjo. Umetnost in znanost postajata skorumpirani. Upor posameznika proti oblasti je obsojen na propad. Le tistim, ki služijo vladajoči ideologiji, pa je omogočeno politično delovanje. Beseda metafora zavzema v Valčku privilegiran položaj, saj se v besedilu najpogosteje ponovi. Zavod Svoboda osvobaja je prostor globalne metafore – podobe družbenega sveta in nevzdržne eksistence v takih razmerah. Na obisk prihajata le oba »izvedenca za metafore« ter Simonova žena Klara, toda nazadnje morajo v zavodu ostati tudi oni. Kot bi rekel bolničar Volodja: »Nihče ni od zunaj. Vsi smo notri. Vsi smo v.«